Glede na to da ste tukaj izkušeni lastniki bombažnih kepic bi rada nekaj vprašala oziroma se prepričala. Ali je res da obstajata dve vrsti cottonov 1.evropski in 2. ameriški. Na razstavi mi je prijazna lastnica razložila da so slednji torej ameriški večji. No ni ne vem kakšna razlika, vendar se opazi. Ker se odločamo da bi se v bližnji prihodnosti naši družini pridružil "kosmati" član bi rada vedela , ker bi raje malo večjega če res obstajata dve vrsti. Me tudi zanima kako je s prehodi ali gredo radi na kakšen daljši sprehod. No to ne mislim na Triglav ampak tako kakšno slabo urico na dan. Hvala za odgovore in veliko užitkov z vašimi kepicami.

Pasma Coton de Tulear je samo ena in ne moremo govoriti o dveh vrstah cotonov. Je pa res da so znotraj pasme določena odstopanja. Tudi v Evropi oziroma celo v Sloveniji se najdejo cotoni, ki so malo večji, pa tudi taki malo bolj drobni. Enako je tudi v Ameriki. Je pa res da imajo američani še neke svoje fore zraven glede standarda.
Očka od moje Bači je na primer uvožen iz Amerike, ampak nikakor ni ne vem kako velik.

Če je tako pomembno kako velik bo vaš bodoči družinski član, se lahko malo pozanimate o starših legel in o tem kakšne mladičke dajejo, pa se na podlagi tega odločite kje vzeti mladička. Čeprav je zelo težko določiti kako velik bo nek mladiček zrasel. Včasih se zgodi, da je največji mladiček, potem ko odraste najmanjši, tako da ni nobenega pametnega pravila ampak samo predvidevanja. Razen seveda, če vzamete malo starejšega mladička, ki je že zrasel do svoje končne velikosti. Vsekakor pa priporočam, da se pri izbiri ne osredotočate samo na velikost, ampak tudi ostale karakteristike, saj so marsikatere pri izbiri pravega večletnega sopotnika, veliko pomembnejše od same velikosti.

Glede sprehodov pa je pri cotonih tako, kakor jih lastnik navadi. So namreč zelo prilagodljivi in vzdržljivi. Če lastnik vsak dan veliko hodi, coton brez težav hodi z njim, če pa lastnik večinoma leži na kavču, se bo coton crkljal in poležaval z njim.

Kakor boste navadili kužka... Seveda je odvisno od kondicije... poleti, ko sva hodili še na agility, je bilo treba hodit uro zjutraj, pa kakšno uro in pol proti večeru (pa ne samo po ravnem ), čez zimo imamo malo manj kondicije , sedaj hodiva pa zjutraj malo manj, a nadoknadiva popoldan (cca 1h...). Seveda je odvisno tudi, koliko se "dami" da... danes zjutraj tudi pod razno ne dalje, kot do konca bloka... se mi je kar ulegla na tla "pa me premakni, če me lahko"... ko sem prišla iz službe bi pa kar hodila in hodila in hodila (1h)...

Spoštovana gazise!
V ZDA in v Kanadi priznavajo poleg FCI standarda še svoj standard in sicer zaradi tega, ker imajo precej cotonov pripeljanih direktno iz Madagaskarja, madagaskarski cotoni pa so nekoliko večji od Standarda FCI, nad katerim bdi Francija, ki si je tako zagotovila boljši nadzor nad pasmo. Dejstvo je, da je FCI standard nekoliko neživljenjski. Tako da ne gre za dve vrsti cotonov, ampak za to, da so Američani nekoliko liberalnejši. Priznavajo pa znotraj pasme Coton de tulear še različico Tall coton de tulear, kateri so pa precej večji, predvsem na račun precej daljših nog in imajo lahko ne glede na spol do 8.2kg. Verjetno je vzrediteljica na razstavi imela v mislih le tega. Ker v Evropi velja samo FCI standard, se z Tall cotonom ne bi mogli udeleževati razstav in ne bi mogli dobiti vzrejnega dovoljenja, tako da vam svetujem, da se odločite za evropskega cotona. Vsekakor vam ne bo žal. Kar se sprehodov tiče pa je tako, da bo coton zdržal vsaj toliko kot vi, saj premorejo res neverjetno količino energije, če pa kak dan ni sprehoda, pa se tudi ne razburjajo preveč. Dejansko so to eni najbolj prilagodljivih psov.

Jst bi še dodala k sporočilu od tatjanat, da so v Ameriki priznani tudi tako imenovani "tri barvni cotoni", zato obarvanost (ki ne izgine) pri njih ni nič nenavadnega...

No ja, američani pač imajo pri večini pasem še neke svoje standarde, ali pa si celo izmislijo novo pasmo.

Tistih pravih madagskarskih cotonov pa danes skoraj ni več. Na Madagaskarju namreč težko najdeš vzreditelja, ki bi se šel neko načrtno vzrejo, se pa najde polno enih kvazi cotonov po ulicah, za katere pa bi težko z gotovostjo trdili da so res cotoni.
In tudi tako imenovani Tall coton ni nujno posledica uvoza cotonov iz madagaskarja, ampak se taki cotoni občasno kotijo v čisto običajnih leglih "nizkih" kotonov. Prav lahko se zgodi, da se en tak dolgonogi coton skoti tudi v kakšnem slovenskem leglu. To so pač odstopanja, ki se občasno dogajajo, zato tudi so vzrejni pregledi, da se nestandardne cotone izloči iz vzreje.
Res da se potem nekateri igrajo z genetiko in skušajo "sproducirati" še več takih velikih mladičev in parijo visoke cotone skupaj in podobno, ker je nekaterim pač tak coton bolj všeč, ampak ne moremo pa govoriti da gre za dve vrsti cotonov. Da ne govorim o tem, da se s takim povdarjanjem ene lastnosti, lahko marsikatera druga izgubi, pa potem coton ni več pravi coton ne samo zaradi velikosti ampak še zaradi česa drugega. Tako da jaz se vsekakor ne bi igrala s temi stvarmi in kupovala psa pri takih "vzrediteljih". Konec koncev se v ameriki prodaja že vse živo, od labradoodlov pa do pugalierjev. Kar je ljudem všeč, to zmešajo in si izmislijo novo pasmo. No, ampak zdaj sem po mojem že malo zašla, ker je to že druga tema.

Tri barve so dovoljene prav pri Tall cotonih. Seveda se tudi v evropskih leglih lahko pojavi kakšen Tall coton, saj imajo vsi cotoni iste prednike in torej tudi podobno genetsko osnovo, ki pa so jo Francozi s izredno rigorozno postavljenimi standardi omejili. Sama nisem ravno pristaš Američanov, ampak glede cotonov se mi pa njihov sistem bolj dopade. Seveda na Madagaskarju ni cotona, ki bi ustrezal standardu FCI, ki so ga napisali Francozi, ker so ga napisali tako, da so morali vsi, ki so želeli imeti cotona po standardu, nabavljati cotone pri njih, ker drugje ustreznih cotonov skoraj ni bilo.

Na tem spletnem naslovu je "izvleček" ameriškega standarda na spletni strani "Malagasy Coton de Tulear Club of America". Sami zase pravijo, da so prvi in najstarejši klub v Ameriki, ki združujejo veliko vzrediteljev cotončkov. http://www.cotonclub.org/standard.html

No ko ste že ravno načele to temo me zanima če morda kdo ve kako je vse to s stadnardi, kinološkimi zvezami in klubi urejemo v Ameriki (ker mi ni nič več nič jasno ).
Če pogledamo naš sistem, je čisto preprost... Obstaja Mednarodna kinološka zveza (FCI), pod okriljem katere delujejo državne kinološke zveze (kot recimo KZS...) in v sklopu teh posamezni klubi v državi, za vsako pasmo pa velja en, enoten standard priznan s strani FCI.

Torej kakšen/kateri standard pravzaprav veljam v Ameriki za cotone? Če pobrskam po internetu dobim en kup ameriških klubov za cotone, nikjer pa ne najdem nekaj konkretnega s strani njihove krovne kinološke zveze (če sploh obstaja).
Hočem vprašat kateri standard je v Ameriki uradno enakovreden našemu FCI standardu za cotone?
... A sem malo zakomplicirala zadeve ...

Hvala za vse izčrpne informacije. Se mi kar zdelo da bo nekaj takega. No kar se tiče sprehodov sem tudi drugje prebrala da so precej prilagodljivi. Sicer sem imela do nedavnega shit-zuja in je zelo veliko hodila , dokler se dama ni postarala ( 17 let) in je bila na koncu vesela samo da je še bila vzunaj okoli hiše malo. Za cottona se odločamo tudi zaradi tega ker naj ne bi imel toliko znanih bolezni in naj bi bil bolj zdrav kuža. Iščemo pa da ne bi bil ravno prav drobcen in ne čisto bel. Zato malo še zbiramo informacije in glede tudi na ceno, ki žal ni ravno nizka se doma odločamo kako in kaj. Še enkrat hvala in lep pozdrav.

V Ameriki in Kanadi je uradni standard FCI, kakor v Evropi. Ta velja na vseh mednarodnih tekmovanjih, imajo pa tudi svoje standarde za pasme, ki jih FCI pač ne priznava. Pri nas je podobno. Neka kinološka zveza posamezne države ravno tako postavi standarde za neko pasmo, ki je Mednarodna kinološka zveza ne priznava. Šele po določenem času in preverjanju ustreznosti se paasma prizna in ponavadi dobi status FCI standarda tisti standard, ki ga je predpisala država, ki je paasmo prva registrirala in napisala standard. Tako je FCI standard za cotone napisala francoska kinološka zveza. Ker je FCI predvsem v domeni evropskih držav, se pač Američani znajdejo po svoje. Mogoče pa bo nekoč Mednarodna zveza priznala tudi Tall cotone. Saj priznava tudi pri drugih pasmah različne variante.

Pozdravljni vsi lastniki kotončkov in ostali seveda!
Kmalu bom tudi jaz ena od vas in ker je to 1. bom rabila vašo pomoč. Sedaj je stara samička 1mesec in ji je ime Tallu Talea, mi jo bomo klicali kar Tallu.Rabila bom kak nasvet o mladičkih. Ko bo doma se bom spet oglasila.
Že v naprej se vam zahvaljujem.
Lp Lili

Livja pozdravljena med lastniki cotončkov!

Je že kaj novičk o vašem novem družinskem članu ? Upam, da se je medtem na forumu našlo kaj koristnih informacij, v nasprotnem primeru pa kar z besedno na dan v primerni temi .