Živjo!
Moj Nils je za briarda še kar pridn. No da se ne bom narobe izrazla da so briardi smotani, ampak so zelo zelo trmasti. Pri briardu mora biti na prvem mestu vzgoja!! Sama pasma definitivno ni za začetnike. Vsakič posebaj povem, da domov pripeljemo majhno luštkano kepico z velikimi lepimi očkami, ki pa hitro zraste v zelo velikega psa. Meni je vse bolj všeč primerjava med briardom in rottweiler-jem. Fora te primerjave je v tem da ima mnogo ljudi tako mnenje da bi imeli velikega psa ampak ne rottweiler-ja ker je napadalen. Tale zadnja beseda se je tele pasme že kar malo prijela. Sama sem mnenja da je rottweiler lahko zelo dober in zaupanja vreden družinski član(seveda ob pravilni vzgoji). Pri briardu pa je stvar popolnoma ista. Če mu že od prvega dne ne postaviš jasnih mej kaj se lahko in kaj ne in če mu ne poveš kdo je gospodar potem je briard s svojo trmo zelo zahteven, pogostokrat pa vse to pelje v agresijo. Moj Nils je za predstavnika te pasme zelo velik in težak (49kg). Sama sem proti vsakemu nasilju nad živalmi ampak briarda je pač treba kdaj cuknit in mu povedat kdo je glavni(no sicer pa pošteno cuknit psa ni nikakršno nasilje). Primeren lastnik za to pasmo je odločen človek, ki ne popušča, zelo zaželjene pa so kakšne izkušnje s trmo. Hkrati pa je pri briardu zelo pomemben kontakt med lastnikom in psom. Briard zelo spremlja svojega vodnika.
Sem mnenja da je psa treba zbirat po karakterju in ne po videzu. Milsim da je pri takih pasmah to še toliko pomembnejše. Velik plus je da lahko psa v leglu izbirate prvi.
Nilsova pot pa je takale: starša sta že dolgo nazaj imela na šolanju briarda ki je slišal na ime Aki. Od takrat naprej sta zaljubljena v briarde. Nato pa je oče markiral oz. šolal še očeta od Nilsa. Kmalu so se z lastnikom Irine in Glumija (starša od Nilsa) dogovorili za leglo. Seveda smo lahko izbirali prvi. Prvič smo šli na ogled lega z namenom da čez dva meseca domov pripeljemo blond samičko. Že pri prvem obisku pa je karakterno zelo izstopal Nils. Delno smo bili že prvi dan odločeni da bo to naš nov družinski član. Leglo smo si ogledali nato še 3krat ampak se nismo premislili.
Nato smo imeli načrt da Nilsa razstavljamo in ga parimo ter iz enega legla obdržimo eno psičko. No moram povedat da Nils ni bil niti na eni razstavi! Nikoli ga nismo parli in nimamo samičke

!! Naš načrt je bil tudi da ga izšolamo in da tekmuje po programi IPO3. No Nils nima nobenega izpita ampak sta ga moja starša vzgajala za nas. Zelo dobro pa dela tudi obrambo pri kateri neizmerno uživa.
Pri nakupu briarda oz. katereg koli psa jaz zelo priporočam pasjo šolo. Pri našem Nilsu smo naredili izjemo in nima nobenega izpita, glede nato da sta moja starša oba že 20 let v kinologiji pa pri vzgoji nista popuščala.
Nils je izjemen pes, ki nikoli ni pokazal niti malo agresije. Je zelo zaupljiv, zaščitniški do otrok...Otrokom dovoli praktično vse!! Nečakinja se mu je usedla na glavo pa ga ni nič motilo. Seveda smo vedno zraven in smo pozorni da slučajno nebi šlo predaleč ampak Nils še sam pride in se uleže zraven moje 18 mesecev stare nečakinje.
Kar se dlake tiče je pa takole: se rada vozlja in če želiš urejenega psa, potem ga moraš redno česat. Jaz moram priznat da sem za česanje zelo lena. Nilsa sicer redno kopamo, ga tudi češemo(ampak veliko premalo). Nils in Blondie sta oba v stanovanju zato želimo da sta psa čista. Oba sta kot že prej rečeno redno kopana, pri Nilsu pa najdeš ene par vozlov. Blondie pa je razčesana, saj je veliko manjša pa je stvar bolj enostavna.
Če je še kakšno vprašanje glede te pasme ali o mojem Nislu pa sem tukaj da me vprašate.
Lp Tjaša
